Uporabniške izkušnje

19.7. 2017 | Andreja - O poti, ki se je končala z ljubeznijo do mikrobov

Vse, kar boste prebrali v nadaljevanju, se vam bo zdelo, da piše zaljubljena najstnica, ki je pred dnevi srečala sanjskega fanta, se zaljubila brezglavo in sedaj lebdi nekaj centimetrov nad zemljo, sliši travo rasti in se pogovarja s pticami.

Ne, ne piše vam najstnica, ampak dama štiridesetih let, ki imam za sabo precej težavno pot. Z vzponi in padci, predvsem slednjimi, mi je uspelo spoznati, da se je potrebno včasih tudi malo zazreti vase in narediti kakšno spremembo. Po letih iskanja, sem se uspela prebiti do trenutka in občutka v življenju, ko lahko rečem, »uspelo mi je«, »zdaj pa bo«.

Preberi več »

O moji srčni želji

Od mladih let sem imela eno resnično samo željo, najti notranji mir. Ko so drugi želeli vse mogoče, pisali sanjske dnevnike, fantazirali o neskončnih plažah in čudovitih življenjskih sopotnikih, sem si želela samo, da bi lahko presegla slabe trenutke iz otroštva in končno zaživela svoj mir. Ni me zanimalo, kako do tega priti, katera stvar mi bo ta občutek prinesla, samo iskala sem tisoč in en način, kako najti mir in živeti mirno v sebi. Spoznala sem številne tehnike, poslušala nasvete specialistov vseh znanosti, ki so se dotikali človekovega obstoja in zdravja, prisluhnila duhovnim voditeljem in se kot Coelhov Alkemist vrnila domov k sebi ter prisluhnila tudi deklici v meni. Pot me je začela voditi in malo pred štiridesetim se mi je začelo vse obračati. Obračati, kot se je moralo po višjih zakonitostih, ki pa jih v tistem trenutku nisem tako videla.

Se vse slabo dogaja samo meni?

Življenje se mi je tistega poletja sesulo v prah in moja družinska sreča je bila uničena. Iluzija večne ljubezni in predanosti do smrti, ki mi je vse pomenila, je počila kot mehurček in na drobni mokri sledi, kjer je padla, je nastal madež, ki ga nisem mogla očistiti naslednja 4 leta.

Danes, ko pišem svojo življenjsko izkušnjo vem, da je to izkušnja mnogih in da jo nekako preživiš, vendar takrat sem imela občutek, da se takšna tragedija dogaja samo meni, da se nikoli ne bom v resnici izvlekla, da nikoli več ne bom ljubila in da nikomur več ne bom zaupala. Da je vse, kar sem verjela, bilo zlagano in da zame v tem življenju ne obstaja sreča. Ste se kdaj počutili podobno? Upam da ne, ampak obstaja velika verjetnost, da imate nekaj podobnega tudi vi za povedati.

Privoščila sem si tretma

Pred dobrim letom sem iz radovednosti šla na tretma čiščenja z mikrobi, kar je bil še en izmed mojih poskusov, kako se rešiti boleče preteklosti in najti tisti notranji mir, o katerem sem vam zaupala in mi je prišel na misel z vsakim zvezdnim utrinkom. Prijateljica mi je povedala za svojo pozitivno izkušnjo in z navdušenjem sem sprejela, da se prepustim uro in pol terapevtki, ki bo oprala moje lase z majcenimi živimi bitjeci, ki mi hočejo dobro in iz telesa s tem posegom potegnila strupe. Po tihem pa sem upala, da bo ven potegnila vsaj še delček tiste velike gmote žalosti in bolečine, ki jo tako dolgo nosim v sebi.

O tretmaju čiščenja bi lahko napisala svojo zgodbo, ker to je nekaj, kar zasluži posebno pozornost. Če imate priložnost, izkoristite to, ker v skladu z rekom »kad krene, krene«, boste po tretmaju lahkotneje stopili na pot preobrazbe. Mene je tako navdušil, da niti brez izdelkov, ki so jih uporabili na meni, nisem hotela domov. Seveda sem v svoj vsakdan vnesla umivanje las in telesa s temi novimi šamponi in jih z veseljem uporabljala. Najprej 2 osnovna, pa zobno pasto in tistega za intenzivno okrevanje. Po nasvetih terapevtke izbira ni bila težka, ker imajo toliko izkušenj, da so mi svetovali, kaj naj izberem.

V katalogu sem zagledala Zajdii

Potem pa je prišel tudi trenutek, ko sem v katalogu zasledila izdelek Zajdii, ki me meni zvenel misteriozno in je pritegnil mojo pozornost z enim stavkom, ki sem si ga o njem zapomnila »očistil bo vse«. Meni je bilo »vse« tisto vse, kar sem želela, ker sem upala na spremembo v svojem življenju.

Tekla sem po to čudežno krpico, ki v sebi skriva moč, da telo temeljito očisti vsega, kar ne potrebuje več in dovoli telesu, da znova zadiha s polnimi pljuči. In tekla sem tudi nazaj domov, ker sem bila po dolgih letih iskanja že dodobra utrujena starih vzorcev. Tudi tokrat sem, kot že velikokrat do sedaj, imela posebno upanje, da zdaj mi bo pa res uspelo. Pripravila sem kopalnico, celo prižgala svečko, čeprav je bilo sredi dneva, si prižgala glasbo in pričela z dve do tri urnim umivanjem las in telesa. Velikokrat sem že šla skozi podobne postopke čiščenja in vedno mi je prijetno. Če si dolgo niste pripravili kopeli, naredite to danes, spremeni vam počutje in spremeni vse prihodnje dni. In tako zadovoljna sem legla na teraso, zavita v rjuho kot kakšna rimska boginja. Bila sem prijetno utrujena in bila sem tudi presenetljivo prazna, prazne glave, lahkotnega telesa, predvsem pa brez nekega signala, ki bi pokazal, ali se je kaj res pomembnega zgodilo. Prosim, ne se smejat, ampak v resnici sem pričakovala neko čudežno ozdravitev in to, da se bom po Zajdiiju počutila tako, kot sem vedno želela: mirno v sebi, srečno in zadovoljno. In iskala sem ta občutek po sebi in … bilo je vse prazno. Ne razočarana, ker to nisem bila po tako prijetni izkušnji, ampak zmedena, kaj vsa ta praznina pomeni, sem zaspala.

Prišel je nepričakovano in v veličastnem stilu

Naslednji dan nisem več razmišljala o Zaidiiju in sem se vrnila v svojo rutino življenja, oziroma vsaj mislila sem tako. V resnici je bilo naslednjega dne vse drugače in so odločitve začele narekovati novo pot, ampak tega takrat nisem opazila. Na hitro sem se odločila, da grem na krajši vikend oddih. In tam se je začelo mojo popolnoma novo poglavje življenja, na katerega sem se pripravljala vseh prejšnjih 40+ let. Ampak tudi tega nisem takrat vedela.

Morda ste iz napisanega že razbrali, da sem rahlo zasanjana, idealistična in romantična oseba. Sem tudi precej nežna in občutljiva v sebi, čeprav to redko pokažem, saj še posebno v poslovnem svetu to niso cenjene lastnosti. Morda vam je do zdaj tudi jasno, da verjamem v večno ljubezen in sorodne duše. Globoko v sebi sem vedno verjela, čeprav so vse okoliščine govorile drugače. In dva dni po tistem mojem velikem »zajdiiju«, sem ga srečala. Sredi noči, sredi tujega in meni nepoznanega okolja, v okoliščinah, ki so se zložile same od sebe, ker sama jih nikoli ne bi mogla, kjer beseda »slučajno« dobi popolnoma nove razsežnosti, tam je bil On. Moja glava ga ni spoznala, ampak moje srce ga je. In iz tistega večera je prišla nova priložnost za srečanje in temu je sledila še ena. Toliko časa, da sem pustila za sabo vsa prepričanja o tem, kako sem se odločila biti sama, da ne potrebujem partnerja, ker z njimi pridejo problemi in kako mi je všeč, da sem svobodna. Vsa opravičila in izgovori, ki sem jih skovala, da sem se potolažila in zapolnila tisto veliko bolečino in praznino hrepenenja po biti z nekom, ki me dopolnjuje in sem ob njem preprosto Jaz in sem Mirna v sebi.

Ali sanjam ali je res?

Kaj lahko k temu dodam? Sem brez besed in samo gledam, kako se mi življenje dogaja. Lepše, kot bi si ga sama upala napisati.

Je bil to Zajdii? Odkrito povedano, ne upam si niti pomisliti, da imajo mikrobi tako veliko moč, ker potem je vse, kar smo se učili precej drugače. Ampak, niti ni pomembno. Če si pripravljen/a na preobrazbo, je verjetno Zajdii tisti pravi, ki te porine čez rob, na katerega si tako težko splezal/a. Mene je in želim, da bi tudi tebe. Ker je vredno, totalno je vredno!

Trenutno uporabljam Geo. Tudi tega nisem sama izbrala, ampak so mi ga svetovali, zdaj lahko rečem kar prijatelji iz I'm Resource. Saj ne vedo, da so moji prijatelji. Ampak so, ker so bili ob meni skozi pomembno transformacijo in prehodu iz životarjenja v življenje. Grem naprej. Morda bo kmalu nova stopnička in kaj vem, kam še pridem. Se že veselim.

Andreja
Ljubljana, 19.7. 2017

« Zapri

8.5.2017 | Mateja Blažič – Srečno v sončni zahod

Spomnim se, da sem na začetku svojega napol službenega in napol zasebnega raziskovanja duhovnosti precej skeptično gledala na naravno kozmetiko I'm Resource. Ko so mi razlagali, kaj vse zmorejo mikroogranizmi v belih stekleničkah, se mi je zdelo, da imam pač opravka s še enimi bio eko zanesenjaki. Da pa bi imeli šamponi in kreme lahko kakršen koli vpliv na moje siceršnje življenje, energijo, počutje, stopnjo zavedanja, dogodke in manifestacijo ciljev, se mi je zdelo naravnost smešno, skoraj na meji norosti.

Preberi več »

Poskusila sem, bolj ker je tako naneslo. In ko so se začeli kazati prvi učinki uporabe 'čudežnih šamponov in krem' – izboljšano počutje, jasnost misli, odhajanje nekaterih napornih ljudi in prepričanj –, sem dvignila obrv in se odločila resneje zastaviti vse skupaj. Tedaj sem ravno začela velik nov službeni izziv, vedno več sem pisala o duhovnosti, zasebnega življenja po nekaj fiaskih niti nisem gradila, ker sem precej obupala nad tem. Bila sem večni deloholik, ki živi svoje družabnosti polno samsko življenje, v katerem se po malem smili sam sebi pred vsakim dopustom, silvestrovanjem, poroko in pogrebom – saj veste, v situacijah, ko je res koristno imeti dvojino.

Postopoma sem v celoti zamenjala kozmetiko. Mikroogranizmi so me vedno bolj prevzemali in me navduševali. Spomnim se, da sva se na začetku z g. Tonetom Dolenškom pogovarjala, kako so spremenili življenje njemu in da ga bodo tudi meni. Z žilico raziskovalne novinarke sem se podala v to dogodivščino, čeprav se mi še sanjalo ni, kako korenito se mi bo res spremenilo življenje. Danes verjamem, da tudi s pomočjo mikrobov in kozmetike I'm Resource, čeprav se to sliši, kot da se mi je zmešalo. Govorila sva, da odpadejo ljudje, ki si jih prerasel, da je v tvojem življenju vedno večja jasnina, kako se spreminjaš sam, da se zdi, kot bi odvrgel oklep na koži in zadihal s polnimi pljuči, postal vse tisto, za kar si prišel na svet, da bi postal. Razlagal mi je, da bremena odpadejo, da se tudi sam prenehaš obremenjevati, da samo še slediš svojim ciljem od enega do drugega s popolno osredotočenostjo in mirnostjo ter da ni ničesar več, kar bi bilo nemogoče. Spomnim se, da sem tedaj razmišljala, kako čudovito bi bilo imeti takole čarobno paličico in urediti vse, s čimer sem se ukvarjala že vse življenje.

Zdaj mineva dobro leto, odkar sem začela. Mikrobi so moji zvesti spremljevalci na vsakem koraku. Začela sem živeti tisto, kar sem si najbolj želela. Srečna sem do neba in nazaj. Preselila sem se k čudovitemu moškemu, ki me obožuje, nosi po rokah in me kliče princeska. Še boljši je, kot če bi si ga izmislila, več kot natanko tak, kot sem si želela. Vem, da sem se za to tudi sama spremenila. Nič več se ne razdajam na vse strani in ustrežem vsem, samo da bi me imeli radi. Učim se zdravo ločevati službeni in zasebni čas. Ukvarjam se s športom. Prepoznam dramatiziranje drugih in se ne vpletam več vanj. Vidim, da se mi ni treba ničemur odpovedati, ampak lahko res imamo vse, kar si želimo. Da smo ljudje res uresničevalci sanj.

G. Tone pravi, da se ta proces nikoli ne konča. Sam uporablja kozmetiko z mikrobi nekaj let dlje od mene, zato lahko govori iz izkušenj. Tudi njemu so namreč spremenili življenje in pomagali doseči navidezno najbolj nemogoče cilje. Z radovednostjo opazujem, kaj se mi bo zgodilo zdaj. Na tihem seveda vem, kaj je naslednje, česar si želim.

Mateja Blažič,
novinarka za ezoteriko pri reviji Suzy in urednica Astro Novic

« Zapri

29.8.2016 | MATEJA BLAŽIČ - Nepredstavljive spremembe

Četrti mesec moje uporabe kozmetike I'm resource je postregel s prvim čudežem z velikim Č. Poznate tiste zgodbe o ljudeh, ki so čez noč prenehali kaditi? Vedno se mi je zdelo, da se to zgodi samo v filmih in romarskih središčih, v resničnem življenju pa ne. G. Tone, svetovalec za kozmetiko z mikrobi I'm resource, mi je sicer govoril, da se je sam tako odpovedal marsičemu, kajenju, kavi in nazadnje mesu, saj mu vse našteto preprosto ni več 'pasalo'.

Preberi več »

No, prepričana sem bila, da se meni kaj takega ne bo zgodilo. Vsaj ne v tem življenju. A se je! In mislim, da so to spodbudili mikrobi. Nekega petka se mi je preprosto uprl alkohol. Dokončno. Ni mi več pasal. Ne da bi bila prej zasvojena z njim, a je padel kak šampanjec tu in tam, pivo po službi in na pikniku itd. In potem sem z njim končala čez noč. Že skoraj mesec dni je od tega in na kraj pameti mi ne pade, da bi ga še kdaj pila. Zadnjič sem poskusila spiti kozarec piva, vrtelo se mi je in začela me je boleti me je glava. Slaba ideja. Nič več. In to je bilo to.

Podobno se je zgodilo s hrano. Mastna in težka hrana mi ne diši več. Močno sem omejila uživanje mesa, ki sem ga prej oboževala. Svinjine si ne smem niti predstavljati več in nimam pojma, kdo bo zdaj pojedel vse te zrezke iz zamrzovalnika.  V službo hodim kot šerpa, obložena s posodicami kompota, kolerabe, jabolk in blitve. Odlično se počutim, veliko energije imam in stranski učinek je izgubljanje teže.

Sprašujem se, kam vse to vodi. Začenjam se zavedati, da imam v svoji kopalnici vrsto stekleničk z mikrobi, ki mi resnično spreminjajo življenje na bolje, celo prek meja predstavljivega. Spoštujem jih in sem jim neskončno hvaležna.

Moj najljubši izdelek ta mesec je Total System za intenzivno globinsko nego las in telesa. Ko ga naneseš nase, te objame kot žametni plašč. In ko ga spereš, so tvoji lasje takoooo mehki …

« Zapri

27.7.2016 | MATEJA BLAŽIČ - Bejba z mikrobi

V tretjem mesecu uporabljanja kozmetike z mikrobi sem se postopoma znebila navadnih izdelkov iz omarice v kopalnici. Spoznala sem namreč, da mi običajni izdelki zdaj, ko sem fizično in psihično razstrupljena, škodijo. Zaprejo mi pore, povzročijo zategovanje in neprijeten plašč na koži – občutek, ki ga nisem več vajena.

Hkratni duhovni razvoj se je po prvih mesecih malce ustavil. »No, prav,« sem si mislila, »to je bilo torej to, najbrž so se mi spremembe dogajale naključno, zdaj bo pa spet vse po starem.« A se je kmalu izkazalo, da je vse skupaj samo zatišje pred novim preskokom.

Preberi več »

Najprej sem začela opažati, da se mi vsi notranji procesi dogajajo občutno hitreje. No, ali pa sem jih zdaj bolj zaznavala. Situacije so se v nekaj dneh začele vračati kot ogledala, rešitve in odgovori so se pojavili sami od sebe. Če sem se zmrdovala nad prijateljem, ki da ne rešuje svojih težav, mi je prijateljica povedala, da je skrajni čas, da se vzamem v roke. Če me je nekaj morilo – in prej bi to potlačila vase, molčala in se umaknila –, sem se zdaj s stvarmi takoj soočila, spregovorila o njih in jih rešila.

Vedno bolj sem se začela zavedati, da lahko s svojimi odzivi spreminjam vse situacije, v katerih se znajdem. Če sem se v času največjega službenega divjanja notranje umirila, začela delati vse bolj počasi in mirno ter si rekla, da delam vse v svojem optimalnem ritmu in po najboljših močeh, se je zunanje dogajanje popolnoma umirilo.

Naučila sem se biti direktna ter odkrila, da lahko tak pristop kljub navidezni brutalnosti reši marsikateri poznejši zaplet v odnosih. »Nisi mi všeč in ne bom s tabo!« »Aha, oprosti, hvala, da si mi povedala.« »Oprosti, ampak nisem pri volji za petkovo zabavo pri tebi.« »Prav, jo bomo pa prestavili na jesen.« Največje presenečenje mi je bilo, da ljudje brez težav sprejmejo mejo, ki jo postavim, svet se ne podre in nihče mi ne zameri, kot da bi bilo vse laže za vse, če so pravila igre jasna.

Prenehala sem biti t. i. sveta pomagalka. Če sem pred tem planila na pomoč, že ko je nekomu v Bangladešu padlo nekaj na tla, vsem urejala vse, se razdajala, poslušala, nudila ramo, posojala denar in na splošno počela vse za druge, tudi prek sebe, sem se zdaj naučila ustaviti in se vprašati, ali je to zame prav ali ne. In če sem prej ure in ure poslušala znance tretjega kroga z njihovimi večnimi težavami, čeprav sem zraven zavijala z očmi in čutila, da me izčrpavajo, se zdaj odzovem na hitro ali z SMS-sporočilom in se pri tem ne počutim krivo.

Ne rešujem več težav drugih ljudi, ker se mi zdi to brezplodni nesmisel. Razen če me prosijo ali vprašajo. Če opazim, da nekdo v resnici ne želi pomoči, ampak samo mojo pozornost in energijo, ne ponavljam več rešitve kot pokvarjena plošča, ampak povem, da odrasli ljudje sami rešujemo svoje težave in da so oni tisti, ki morajo narediti prvi korak za spremembo situacije.

Ogromno več energije mi tako ostane zase in vse tisto, v kar jo želim usmeriti. Sanjalo se mi ni, koliko energije dnevno po nepotrebnem razmetavamo naokrog, da nam je na koncu ne ostane dovolj za nas same.

Moja najljubši izdelek z mikroorganizmi je trenutno Avathaar. Nosim ga s sabo v torbici in sem kar malce odvisna od njega. Ko začutim, da mi upada energija, ga poškropim po obrazu. Osveži in poživi me, kot bi stala pod slapom. Postavi me iz sedanjega v prihodnji trenutek, v katerem se spet tako dobro počutim!

« Zapri

31.5.2016 | MATEJA BLAŽIČ - Moji mikrobi

»Naravna kozmetika z živimi mikroorganizmi, ki tudi spreminja počutje? Dajte, no,« sem si mislila na začetku, prepričana, da zadeva gotovo ne deluje.

V Ekošari so mi najprej večkrat umili lase s šamponi I'm resource, najprej s tistimi, ki delujejo kot čistilci strupov, ki so se nabrali v telesu. Ko sem odhajala, sem opazila, da so moji lasje kar naenkrat bolj voljni. Odkar jih barvam, so namreč vedno – torej že dvajset let – slamnati, suhi in mrtvi na otip. »V redu,« sem sklenila v glavi, »odlični so za lase, ampak vse drugo, povedano o teh šamponih, se mi zdi pa še vedno čista znanstvena fantastika!«

Preberi več »

In potem sem počasi začela spoznavati 'svoje mikrobe'. Nenavadno se mi je zdelo, da so nekateri šamponi spreminjali barvo, konsistenco in vonj. Potem se mi je dogajalo, da me je vonj katerega od njih skoraj obsedel. Lahko bi ga jedla z žlico, ne samo nanašala nase! Preden sem prišla domov, sem se zalotila, da komaj čakam, da se umijem z njim. Če bi mi ga zmanjkalo, bi šla ponj tudi čez Himalajo, tako nujno sem ga kar naenkrat potrebovala. »Pa saj je samo šampon, kaj ti pa je?!« sem si poskušala zracionalizirati nenavadno dogajanje.

Potem sem delala pri mami na vrtu in se morala, ker 'svojih mikrobov' nisem imela s sabo, oprhati po starem, z navadnim gelom za prhanje. Imela sem občutek, kot da imam na sebi oklep in koža ne diha. Najraje bi jo slekla! Grozno! »Le kaj se je spremenilo in zakaj se mi ni to zgodilo še nikoli prej?« sem razmišljala.

IN POTEM ŠE DRUGE SPREMEMBE …

Zadeva me je začela vedno bolj zanimati. Padla sem notri. Kupila sem si knjigo o mikrobih in začela raziskovati, hkrati pa strastno uporabljati vedno nove izdelke. Sčasoma sem že vnaprej vedela, kateri šampon potrebujem na določen dan (ne da bi jih morala povonjati kot na začetku). Ali potrebujem moč, energijo, kreativnost in ideje, sproščenost ali prizemljenost …? Zdelo se mi je, da mi jih resnično dajo, da sploh ne omenjam šampona, ki odstrani negativne vibracije dneva in s katerim, imam občutek, sperem s sebe energijo drugih po napornem dnevu.

In ne samo to. Ko opraviš svoj kozmetični ritual s kozmetiko I'm resource, se enostavno tako dobro počutiš. Močan si, trden, pripravljen na vse, kot bi ti nekdo dotočil gorivo. In ko si tak, sem opazila, ima vedno manj stvari moč, da te iztirijo. Sčasoma sem namreč začela opažati, da iz mojega življenja odpadajo ljudje, neumnosti, celo dramatiziranje. Da se spreminjam tudi navznoter, ne le navzven. Vse bolj jasno mi je postajalo, kdo sem, kaj počnem, kam grem in kaj hočem. Kar naenkrat nisem imela nobene potrebe več po obremenjevanju, krivdi, sekiranju na zalogo, kompliciranju, mnenju drugih … Kot da bi stala na prazni avtocesti z ravno odprto pokrajino na obeh straneh in se s čim manj nepomembnega ustavljanja peljala v edino pravo smer – naprej.

Vse je postopoma postajalo 'v redu'. Prišlo je zavedanje, da je v vsaki situaciji – vse v redu. Da se ne bo nič hudega zgodilo, da ni z nobeno situacijo nič narobe, da svet ni pretresov, težav in drame poln kraj, ampak da se bo itak vedno vse odvilo – v redu. Vem! Gledala sem ljudi okoli sebe, ki so zapadali v različne svoje vzorce in procese, pri tem pa jim nisem mogla dopovedati, da je vse v redu, naj se nehajo zapletati v neumnosti in spotikati ob lastni rep, ker se s tem samo zastranjujejo, medtem ko je v resnici vse povsem preprosto – cesta je ravna, široka, brez ovinkov in vodi naravnost tja, kamor moraš iti.

Ne, nisem se spremenila v dalajlamo in seveda sem še vedno kdaj sitna, nepotrpežljiva, se ujezim ali mi je kaj odveč. Toda opazila sem tudi zanimivo povezavo, da se mi vse to dogaja, ko sem utrujena. Takoj ko se spočijem, ponovno prideta jasnina in gotovost ter vse ostalo nepomembno odpade samo od sebe. Spet sem osredotočena na bistvo, nase, svojo pot in me prazne stvari, pogovori, ljudje celo motijo.

»OK, ampak od kod prihaja vse to?« sem razmišljala o svoji nenavadni transformaciji. Nobenega razsvetljenja in Anapurne ni bilo vmes. Potem sem se pogovarjala s svetovalcem I'm resource Tonetom Dolenškom in se spomnila, da mi je o nečem podobnem ves čas pravil, pa ga nisem zares razumela. Da so te spremembe res spodbudili mikroogranizmi. Kajti ko se razstrupiš vsega balasta, ki ga fizično in psihično nosiš na/v sebi, ko se nehaš vedno znova zastrupljati s snovmi, ki otopijo tvoje živčne receptorje, ko se resetiraš v tisto, kar v resnici si, se ti odpre pogled. In šele ko jasno vidiš, kje si in kam greš, se ti odpre ves svet.

Mateja Blažič
novinarka za ezoteriko pri reviji Suzy

« Zapri

Uglasi se s svojo melodijo

I'm Resource je zaščitni znak »žive, naravne linije izdelkov«, ki jo sestavljajo izključno rastlinske surovine, različni mikroorganizmi, encimi, minerali ter s fermentacijo nastali keratini in proteini. Vsak izdelek vsebuje edinstveno mešanico različnih mikroorganizmov, ki poskrbijo za številne blagodejne učinke na lase, kožo in počutje. Ob uporabi izdelkov te čaka edinstvena izkušnja, saj ti omogoči neposreden stik z »živim delom narave«, kar ti prinese občutek čistosti, svežino, živahnost in vitalnost.

Preberi več